»Pridelava marelic v Sloveniji – problemi in perspektive« na IV. Posvetu v Beogradu INOVACIJE U VOĆARSTVU

datum: 21.02.2013

kategorija: Novice

Udeležba predstavnic KGZS-Zavod GO, Sadjarskega centra Bilje in KGZS-Zavod MB, Sadjarskega centra Maribor na IV. strokovnem posvetu »Unapređenje proizvodnje breskve i kajsije«, ki ga je organizirala Univerza v Beogradu, »Poljoprivredni fakultet, Katedra za voćarstvo« v dneh od 11.-12. februarja 2013, je pomenila predstavitev strokovnega prispevka o pridelavi marelic v Sloveniji, predstavitvi problemov prezgodnjega odmiranja dreves in perspektivah za nadalnje širjenje te sadne vrste. Poleg našega prispevka je na posvetu bilo predstavljenih veliko število strokovnih prispevkov na temo breskve in marelic s strani tujih in domačih avtorjev.

Sončno v BeograduPovabljeni so bili nekateri vidni tuji eksperti za omenjeni dve sadni vrsti, kot npr. D. Bassi iz Italije, I. Iglesias iz Španije, Z. Szabo in drugi iz Madžarske, D. Benedikova iz Slovaške, B. Krška in I. Ondrašek iz Češke in Z. Rankova in A. Zhivondov iz Bolgarije. Od gostiteljev je bilo prisotnih kar nekaj strokovnjakov, ki se ukvarjajo z breskvijo in marelico kot npr. D. Milatović, Evica Mratinić, Mihailo Nikolić, Dragan Nikolić, Dejan Đurović, G. Zec in drugi. Ob tej priložnosti je glavni organizator posveta prof. dr. Dragan Milatović izdal knjigo Kajsija, prof. dr. Evica Mratinić pa knjigo Breskva. Obe knjigi podajata najnovejša spoznanja o sortah, podlagah, tehnologiji pridelave in predelave, zato pomenita bogati pridobitvi za pospeševanje najsodobnejših obnov omenjenih sadnih vrst.

Naš prispevek je bil predstavljen kot poster in v kratki ustni predstavitvi, kjer sem poudarila naše 20-letno strokovno delo na proučevanju sortimenta in podlag v okviru dela Sadjarskega centra Bilje in kasneje tudi v Mariboru. Ker je v Sloveniji v mladih nasadih marelic problem propadanja sadik velik, sem te probleme izpostavila in udeležence na posvetu seznanila, da okužbe s karantenskimi boleznimi na koščičarjih proučujemo tudi preko troletnega CRP projekta z naslovom »Reševanje problematike ustaljenih karantenskih bolezni sadnih vrst Prunus spp. za ohranitev pridelave«, katerega nosilec je dr. Irena Pleško Mavrič s Kmetijskega inštituta Slovenije. Probleme z virozami, še posebej s šarko in fitoplazmo ESFY so, poleg nas, omenjali tudi drugi zunanji predavatelji in poročali, da veliko žlahtniteljev dela predvsem na hibridizaciji in odbiri sort za povečevanje kakovosti plodov in tolerantnosti na šarko. Program posveta je bil zelo bogat, saj se je v enem dnevu zvrstilo veliko predavanj na temo žlahtnenja breskve in marelice v svetu, o tehnologiji pridelave (različne gojitvene oblike in gostote sajenja, obrezovanja, zaščite, prehrane, ekonomike pridelave) skladiščenja in trženja.

Sončno v BeograduTudi Slovenke smo poskrbele, da smo obiskovalcem, povečini sadjarjem iz Srbije, ki jih je bilo po naši oceni okrog 300, predstavile naša prizadevanja za lično pakiranje svežega sadja za trženje. Na posvet smo se namreč odpravile z nekaj propagandnega materiala (plakati, zgibanke, majice) blagovne znamke SO(N)ČNO, sadje iz Vipavske doline, ki smo ga predale organizatorjem, plakat z marelicami pa postavile ob naš poster.

Sončno v BeograduNaslednji dan so organizatorji pripravili terenske oglede nasadov v okolici Beograda (Brestovika, Grocke) in ogled najmodernejšega distribucijskega centra PDM iz Pudarcev, ki je šele pred kratkim pričel z delovanjem. Center namerava odkupovati sadje in zelenjavo s širšega pridelovalnega območja Grocke in Smederevega in ima 12 hladilniških komor s kapaciteto hlajenja 2500 t, najmodernejšo opremo za sortiranje in pakiranje v razno kartonsko embalažo. Proizvodni nasadi marelic so cepljeni na podlago mirabolana, povečini vzgojeni v kotlasto gojitveno obliko, sortiment pa je NJ 39, Aurora, lokalna sorta Zaklopačka ruža itd. V 4 in 6 letnih nasadih ni bilo opaziti nikakršnega odmiranja dreves. Pridelavo vršijo na konvencionalni način; pri 3-letnem drevesu so dosegali pridelek 15 kg/drevo, pri 5- letnem pa tudi 50 kg/drevo. Prodajo sadja iz privatnih nasadov vršijo na domačem dvorišču, prodajajo ga po Srbiji in v Črno goro. Pridelovalci so zainteresirani za širjenje obnov, a pridelavo še najbolj omejuje pomanjkanje vode, saj nimajo urejenih namakalnih sistemov, povečini pa tudi ne protitočne zaščite. S slednjo so pričeli v zadnjih petih letih in do danes z njo opremili kakih 800 ha nasadov.

Pripravila: dr. Nikita Fajt